Vendar pozor, ali smo res vedno prepričani kateri list pripada čemažu in kateri eni od na videz podobnih vrst, npr. šmarnici, jesenskemu podlesku ali beli čmeriki?
Zaužitje strupenih vrst se lahko konča tudi z usodno zastrupitvijo.
Vse darove, ki nam jih nudi narava, moramo za našo varno uporabo prepoznati s 100 % gotovostjo.
Pri koriščenju darov narave naj nas vselej vodi zmernost.

Kaj o nabiranju rastlin pravi zakonodaja?
Po 43. členu Pravilnika o varstvu gozdov (Uradni list RS, št. 114/09 in 31/16) lahko posamezni obiskovalec gozda v smislu rekreativnega nabiranja za lastne potrebe nabere dnevno največ 2 kg gob, razen gob, ki jih je prepovedano nabirati na podlagi predpisa, ki ureja varstvo samoniklih gliv, plodov, mahov in kostanja ter 1 kg zelnatih rastlin, razen rastlin, ki jih je prepovedano nabirati na podlagi predpisa, ki ureja varstvo zavarovanih rastlinskih vrst. Splošni varstveni režim Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg, 31/18 in 82/20) v svojem 14. členu določa, da je zniževanje števila rastlin (zakon mednje uvršča tudi glive) ali živali posameznih populacij, oziroma ožanje njihovih habitatov ali slabšanje življenjskih razmer, do take mere, da je vrsta ogrožena, prepovedano.
Uredba o zavarovanih prostoživečih rastlinskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 110/04, 115/07, 36/09 in 15/14) v 4. členu določa, da je prepovedano zavestno uničenje, zlasti trganje, rezanje, ruvanje in odvzem iz narave, poškodovanje ali zbiranje rastlin vrst iz poglavja A priloge uredbe in ogrožanje obstoja teh vrst na njihovem naravnem območju razširjenosti.