To skrivnostno in zanimivo žival je iz takrat edine znane lokacije na svetu, za Rožnikom pri Ljubljani, leta 1956 opisal znani slovenski biolog in limnolog Marjan Remic.
Majhnega rakca najdemo v našem krajinskem parku le na območju Naravnega rezervata Mali Rožnik (Rakovniško barje), kjer živi na s šotnimi mahovi (Sphagnum sp.) porastlimi mezišči, kjer čista voda počasi mezi in se steka v potok. Navkljub svoji majhnosti gre sicer za večje predstavnike živali, vezanih na ta habitat.
Že profesor Sket (1992) opozarja, da lahko dolgoročni obstoj vrste ogrozi uničenje habitata, do katerega bi lahko prišlo tudi ob daljšem zelo sušnem vremenu. Tudi zaradi slednjega je izjemnega pomena ohranitev ustreznega hidrološkega režima na širšem območju.

Rod slepih postranic Niphargus Schiødte, 1847 (Crustacea: Amphipoda) je z več kot 300 opisanimi taksoni največji rod sladkovodnih postranic na svetu (Väinölä in sod., 2008). Predstavniki rodu se pojavljajo v zahodni Evraziji, v regijah, ki v obdobju pleistocenske poledenitve niso bile prekrite z debelim ledenim oklepom. Prisotni so praktično po celi Evropi z izjemo Skandinavije in Iberskega polotoka. Vsi predstavniki rodu so troglobionti, kakor imenujemo na podzemlje specializirane vrste (Sket, 2008). Zaznamuje jih močno reduciran pigment v integumentu in popolnoma reducirane oči (Fišer, 2012), po čemer je rod dobil slovensko ime slepe postranice.
Zaradi velike pestrosti vrst, ki poseljujejo široko paleto vodnih habitatnih tipov, so postale slepe postranice zanimivi modelni organizmi v ekoloških in evolucijskih raziskavah (Fišer, 2012).

Mnoge vrste postranic so zaradi različnih dejavnikov močno ogrožene. Tako smo od leta 1992 poznanih 47 vrst v družini postranic, med ogrožene na Rdeči seznam sladkovodnih višjih rakov že takrat uvrstili 19 vrst (Sket, 1992).
Pogoj za ohranitev številnih izredno zanimivih vrst višjih rakov v Sloveniji je ohranitev njihovega naravnega okolja. To pomeni ohranitev čistoče podzemeljskih voda na krasu in v rečnih dolinah, ohranitev mokrotnih rastišč šotnih mahov, mezišč, potočnih strug v naravnem stanju in varovanje še ohranjenih mlak in jarkov v subpanonskem območju ter ob morju.

Zanimivost: Mnoge vrste organizmov so poimenovane bodisi v čast njihovim odkriteljem bodisi drugim slavnim raziskovalcem, politikom, glasbenikom, ipd. Tako imamo v slovenski favni slepih postranic (Niphargus sp.) tudi vrsto Niphargus rejicii, ki je bila poimenovana v čast slovenskemu limnologu Marjanu Rejicu in vrsto Niphargus hadzii, poimenovano v čast enemu utemeljiteljev slovenske zoologije, prof. dr. Jovanu Hadžiju.

Viri:

• Fišer C. 2012. Niphargus: a model system for evolution and ecology. V: Encyclopedia of caves. Culver D.C., White W.B. (ur.). 2. izd. Amsterdam, Elsevier/Academic Press: 555–564
• Horton, T.; Lowry, J.; De Broyer, C.; Bellan-Santini, D.; Coleman, C. O.; Corbari, L.; Costello, M. J.; Daneliya, M.; Dauvin, J-C.; Fišer, C.; Gasca, R.; Grabowski, M.; Guerra-García, J. M.; Hendrycks, E.; Hughes, L.; Jaume, D.; Jazdzewski, K.; Kim, Y.-H.; King, R.; Krapp-Schickel, T.; LeCroy, S.; Lörz, A.-N.; Mamos, T.; Senna, A. R.; Serejo, C.; Sket, B.; Souza-Filho, J. F.; Tandberg, A.H.; Thomas, J.; Thurston, M.; Vader, W.; Väinölä, R.; Vonk, R.; White, K.; Zeidler, W. (2018). World Amphipoda Database. Niphargus sphagnicolus Rejic, 1956. Dostopno na: http://www.marinespecies.org/amphipoda/aphia.php?& [Pridobljeno dne, 02. 09. 2019]
• Niphargus.info. Dostopno na http://niphargus.info/ [Pridobljeno dne, 02. 09. 2019]
  
• Niphargus spp. Dostopno na http://www.earthsendangered.com/profile.asp?gr=CR&sp=11499 [Pridobljeno dne, 02. 09. 2019]
  
• Sket B. 1992. Rdeči seznam ogroženih sladkovodnih višjih rakov (Malacostraca aquatics Isopoda, Amphipoda, Decapoda) v Sloveniji. Varstvo narave 17, str. 147-154.
• Sket B. 2008. Can we agree on an ecological classification of subterranean animals? Journal of Natural History, 42, 21-22: 1549–1563
• Väinölä R., Witt J.D.S., Grabowski M., Bradbury J.H., Jażdżewski K., Sket B. 2008. Global diversity of amphipods (Amphipoda; Crustacea) in freshwater. Hydrobiologia, 595, 1: 241–255