Tema letošnjega praznovanja je »Zdravi parki, zdravi ljudje«. Stik z naravo ima pozitiven vpliv na naše zdravje in dobro počutje, to pa ima nenazadnje tudi pozitivne ekonomske posledice.

Prav čas pandemije je omogočil ponovni razmislek o tem, kakšno življenjsko okolje potrebujemo, da smo bolj zdravi in se bolje počutimo. Tudi zavarovana območja narave, parki in druge javno dostopne zelene površine so nas v teh dneh ponovno povezali z naravo in z zavedanjem, da so »Naše rešitve v naravi«, kar je bilo tudi sporočilo nedavnega Mednarodnega dne biotske raznovrstnosti.

Naravni parki oziroma zavarovana območja so eden od ukrepov varstva narave. Poznamo širša zavarovana območja, kamor sodijo narodni parki, regijski parki in krajinski parki, ter ožja zavarovana območja, kamor sodijo strogi naravni rezervati, naravni rezervati in naravni spomeniki.

V Sloveniji imamo 1 narodni park, 3 regijske parke, 46 krajinskih parkov, 1 strogi naravni rezervat, 56 naravnih rezervatov in 1.164 naravnih spomenikov. Zavarovanih je 270.184 ha površin, kar je 13,33 % površine Slovenije (Vir ARSO: stanje v juniju 2019).

V Mestni občini Ljubljana lahko obiščemo kar 4 krajinske parke: poleg našega še Krajinski park Ljubljansko barje, Krajinski park Zajčja dobrava in Krajinski park Polhograjski dolomiti.

V Sloveniji deluje Skupnost naravnih parkov Slovenije, ki združuje upravljalce petnajstih slovenskih zavarovanih območij. V letošnjem letu ji predseduje Triglavski narodni park.

Federacija Europarc povezuje zavarovana območja v Evropi, s ciljem izboljšati upravljanje zavarovanih območij preko mednarodnega sodelovanja, izmenjave izkušenj in idej ter vplivov na politike varstva okolja. Povezuje več kot 380 organizacij v 37 državah.
Več informacij o Evropskem dnevu parkov na spletni strani federacije EUROPARC.