Domov > Aktualno > Arhiv novic > 2. februar je Svetovni dan mokrišč
31. 01. 2020
2. februar je Svetovni dan mokrišč

Vsako leto 2. februarja obeležujemo Svetovni dan mokrišč. Na ta dan so leta 1971 v iranskem mestu Ramsar sprejeli Konvencijo o mokriščih, ki so mednarodnega pomena – t.i. Ramsarkso konvencijo. Slovenija je konvencijo ratificirala leta 1992.

Letošnje praznovanje poteka pod sloganom Mokrišča prežema življenje. Biotska raznovrstnost je ključna za njihovo delovanje.

Pod pojmom mokrišče označujemo različna življenjska okolja, ki jim je skupno to, da so bolj ali manj povezana z vodo. Sem sodijo tekoče in stoječe vode na kopnem in v obalnem morju, območja s sladko ali slano vodo, na zemeljskem površju ali pod njim. Ločimo občasna ali stalna mokrišča, naravnega ali umetnega nastanka.

  • Mokrišča opravljajo številne pomembne funkcije: so naravni vodni zbiralniki, vodo prečiščujejo, preprečujejo poplave, blagodejno vplivajo na okoliško mikroklimo in blažijo podnebne ekstreme.
  • Mokrišča, še posebej barja, delujejo v času obilnih padavin kot spužve, ki vpijajo in shranjujejo presežek padavin, ter na ta način zmanjšujejo vpliv poplav, v sušnem obdobju pa vodo oddajajo in tako hladijo okolico.
  • Mokrišča delujejo kot ponor ogljikovega dioksida, saj za uspevanje mikroorganizmov in zelenih rastlin iz ozračja srkajo toplogredni plin ogljikov dioksid, v ozračje se skozi proces fotosinteze sprošča kisik. Z osuševanjem mokrišč za kmetijska zemljišča se, ravno obratno, ravnovesje vse bolj premika v smeri povečanega sproščanja ogljikovega dioksida.
  • Mokrišča so vir dobrin in nudijo dom številnim vrstam, med katerimi so tudi mnoge redke in ogrožene. Mokrišča so priljubljena območja za rekreacijo in sprostitev, prav tako pomembni sta tudi njihova estetska in izobraževalna funkcija.

Kljub temu da so mokrišča na seznamu najbolj ogroženih ekosistemov na Zemlji, ljudje nanje pogosto gledamo kot na nepomemben, odvečen, manj vreden del narave. Zato so bila v preteklosti številna mokrišča izsušena, zasuta ali drugače uničena. V drugi polovici 19. stoletja smo na ta način v Sloveniji izgubili več kot 40 % mokrišč ter kar 87 % mokrišč na svetovni ravni.

V Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib imamo več območij, ki jih lahko opredelimo kot mokrišča. Najbolj poznani so Koseški bajer, Tivolski ribnik ter naravna rezervata Mali Rožnik (Rakovniško barje) in Mostec.

Koseški bajer

  • Koseški bajer leži na zahodnem delu krajinskega parka. Nastal je na območju nekdanjega glinokopa, kjer so za potrebe opekarne Gustava Tönniesa izdelovali kakovostno opeko, ki jo še danes najdemo vgrajeno v številnih stavbah po Ljubljani in drugod po Sloveniji.
  • Stoječe vode, četudi umetnega nastanka, so pravi magnet za vodne ptice in druge živali, še posebej če so bregovi poraščeni z obvodnimi rastlinami. Na Koseškem bajerju domujejo race mlakarice, zelenonoge tukalice ter labodi grbci. Tu najdemo tudi številne dvoživke, kačje pastirje in druge živalske ter rastlinske vrste, vezane na vodo.
  • Čeprav je bajer nastal zaradi delovanja človeka, je danes pomemben tako z vidika ohranjanja narave v mestu kot tudi kulturne dediščine. Koseški bajer je priljubljena rekreacijska točka Ljubljančanov. Ob bajerju je večja lesena ploščad in nekaj razglednih pomolov, okrog bajerja je urejena sprehajalna pot s klopmi ter učna pot, na kateri so predstavljeni habitati in vrste, ki jih lahko opazujemo na Koseškem bajerju.

Naravna rezervata (NR) Mali Rožnik in Mostec

  • Naravni rezervat malo rožnik leži med slemeni Malega in Velikega Rakovnika, naravni rezervat Mostec pa na spodnjem delu mokrotne doline Mostec pod vznožjem Debelega hriba.
  • NR Mostec je naravnega nastanka, za razliko od bližnjega NR Mali Rožnik, ki ga je soustvaril človek z zajezitvijo potoka. Ker gre za najbolj hladno dolino daleč naokoli, ki je zaprta pred vetrovi, so v preteklosti od tukaj pozimi vozili tudi led za potrebe pivovarstva in industrije.
  • Gre za prehodni barji, ki sta bili zavarovani že leta 1984. Tukajšnja rastišča močvirske in barjanske flore ter prisotnost številnih drugih vrst tudi redkih in ogroženih, daje tema območjema velik naravovarstveni pomen.
  • Na območju rezervatov rastejo številne ogrožene vrste rastlin, kot so: navadni mrzličnik, kalužni šaš, kljunasti šaš, barjanska vijolica, močvirska vijolica, okroglolistna rosika, navadna mahovnica, ozkolistni munec, širokolistni munec, vodna preslica, bradavičasta sit, bela kljunka in druge.
  • Poleg izjemne botanične pomembnosti v obeh rezervatih najdemo številne posebne in redke vrste gliv. Eno takšnih smo v letu 2019 zabeležili prvič in predstavlja prvi podatek za celotno Slovenijo.
  • Na mezečih delih vznožij hriba v NR Mali Rožnik, kjer se pod šotnimi mahovi voda počasi steka proti ravninskemu delu živi tudi prav posebna žival - majhen rakec, slepa barjanska postranica vrste Niphargus sphagnicolus, ki je naš edini endemit in ga ne najdemo prav nikjer drugje na svetu! Oba rezervata potrebujeta redno upravljanje – med drugim spremljanje stanja vrst in habitatnih tipov, nadzor nad zaraščanjem in vnosom invazivnih tujerodnih vrst ter ozaveščanje o pomenu ohranjanja takšnih območij.


Več informacij: www.worldwetlandsday.org

JAVNO PODJETJE VODOVOD KANALIZACIJA SNAGA d.o.o.,
Vodovodna cesta 90, Ljubljana
Telefon: +386 (0)1 4779 792
Elektronska pošta: info.kptrsh@vokasnaga.si
JAVNO PODJETJE VODOVOD KANALIZACIJA SNAGA d.o.o.© 2018. Vse pravice pridržane.