Nekoč je bilo na Rožniku zavetišče za gobavce, kasneje pa pribežališče mestnih prebivalcev pred epidemijami. Pod cerkvijo so v začetku 19. stoletja odprli gostilno Pri Matiji.
Leta 1905 je gostilno kupil koroški Slovenec Karel Bergman, pri katerem se je leta 1910 nastanil pisatelj Ivan Cankar in tam živel do leta 1917. V spomin na pisatelja so leta 1948, ob 30-letnici njegove smrti, vrh Rožnika poimenovali Cankarjev vrh in na njem postavili spomenik, delo kiparja Frančiška Smerduja.
Cankar se je na Rožniku zelo dobro počutil. Stanoval je v sobi, katere okno je gledalo proti cerkvi. Kjer je danes spominska soba, je bival le občasno, sicer pa je tam večkrat prespal Oton Zupančič, kadar je obiskal svojega prijatelja. Leta 1948 je Mestni muzej Ljubljana uredil tudi Cankarjevo spominsko sobo. V njej je nekaj pisateljevih osebnih predmetov – listnica, kravata, posetnica in stalna dovolilnica za obisk Jakopičevega paviljona
Gostilna na Rožniku deluje kot dobra hribovska postojanka, gostom namreč postrežejo z juho, praženim krompirjem, pečenkami, zrezki, golažem, vampi, telečjo obaro, ričetom in joto, štruklji, orehovo in pehtranovo potico, pečejo pa tudi slasten sirov in jabolčni zavitek. Rožnik je prava zakladnica preteklosti, hkrati pa tudi simbol vztrajnosti in več kot dvestoletne tradicije gostoljubja, ki je nikakor ne bi smeli izgubiti.
- Rožnik. Dostopno na: https://www.visitljubljana.com/sl/obiskovalci/aktivnosti/narava-in-aktivni-oddih/roznik/
- Gostilna Rožnik. Dostopno na: http://www.roznik.si/