Angela Piskernik je bila rojena v Lobniku nad Železno Kaplo na Koroškem. Študij biologije je končala na Dunaju, kot prva Slovenka, ki je dosegla doktorat v naravoslovju. Poučevala je na gimnazijah v Ljubljani in Novem mestu, po vojni je bila ravnateljica Prirodoslovnega muzeja. Pomembno je bilo tudi delovanje Angele Piskernik na področju varstva narave in prav po tem delu jo večina javnosti najbolj pozna. Od leta 1955 do 1963 je bila referentka za varstvo narave pri Zavodu za zaščito in znanstveno proučevanje kulturnih spomenikov in prirodnih znamenitosti Slovenije.
Bistveno je prispevala k razvoju metod naravovarstvenega dela, k zavarovanju Doline sedmerih triglavskih jezer za narodni park, zavzemala se je za zavarovanje nekaterih varstveno pomembnih območij narave v Sloveniji, kot so Krakovski gozd, Rakov Škocjan, Robanov kot, Blejski otok, Martuljek, Mariborski otok, Koslerjeve gošče na Ljubljanskem barju, Julijano in Triglavski narodni park.

Poleg strokovnih naravoslovnih člankov je Angela Piskernik pisala tudi o socialnih, ženskih in narodnih vprašanjih. Bila je avtorica številnih učbenikov. Njeno glavno botanično delo sta obe izdaji (1941, 1951) Ključa za določanje cvetnic in praprotnic. S tem delom se je trajno zapisala v zgodovino slovenske botanične znanosti in kulture. Leta 1962 je ustanovila revijo Varstvo narave. Aktivno je sodelovala pri pripravi zakona o varstvu narave, ki pa je stopil v veljavo šele po njeni smrti (1970).