Tivoli je največji park v Ljubljani, ki povezuje središče mesta z gozdnim prostorom na Rožniku in Šišenskem hribu. Po načrtu, ki ga je leta 1813 pripravil francoski inženir Blanchard, je nastal iz parkov, ki sta obdajala nekdanji grad Podturn in Cekinov grad. Zasnovo parka definirajo tri glavne sprehajalne poti, obdane z drevoredi divjih kostanjev, ki jih dopolnjujejo ureditve posameznih cvetličnih parterjev, zanimiva drevesa, številni kipi in več fontan. V parku je nad 80 drevesnih vrst, med njimi tudi več eksotičnih. Območje parka se z vrsto sprehajalnih poti in trim stezo, ob kateri so postavljene naprave za vadbo na prostem, nadaljuje v pobočje Rožnika.
Park Tivoli je tipični mestni park in je ena najpomembnejših zelenih površin v Ljubljani. Ima pomembno funkcijo povezovanja travniških in gozdnih območij zunaj mesta z drugim mestnim zelenjem. Kot vrstno izjemno raznoliko območje je park dom redkih in ogroženih živalskih vrst, predvsem ptic. Debla starih listavcev v parku Tivoli so življenjski prostor zavarovane vrste hrošča puščavnika (Osmoderma eremita). Tako hrošč kot njegov habitat sta pri nas zavarovana. Po Direktivi EU o habitatih gre za prioritetno varstveno vrsto. Park Tivoli je območje z eno največjih populacij puščavnika v Sloveniji. Zelo verjetno je, da je prav Ljubljana tipsko nahajališče te največje evropske minice, kar daje Ljubljani in predvsem mestnemu parku Tivoli prav poseben naravoslovno-zgodovinski pomen.
Park ima več kot dve stoletji dolgo in zelo pestro zgodovino, prav tako dolga je tradicija obiskovanja in sprehajanja po njem. Za mesto Ljubljana pa tudi širše ima simbolni pomen in je prepoznaven v celotni Sloveniji.
