V času gradnje športnega parka Tivoli se je pojavila težnja po večnamenski pokriti športni dvorani, ki je dobila novo vzpodbudo v letih 1963 in 1964 s pridobitvijo organizacije svetovnih prvenstev v namiznem tenisu (SPENT, 1965) in hokeju na ledu (1966). Odločitev glede na gospodarsko stanje in različne težave, npr. v šolstvu in zdravstvu ni bila lahka, zato pa vizionarska in je dobila širšo družbeno podporo.
Za lokacijo nove dvorane je bil izbran rob parka Tivoli pod Šišenskim hribom in Rožnikom.
Z otvoritvijo je bila dvorana Tivoli »nov utrip Ljubljane«. Pogovorno se je dvorana hitro prelevila v »halo«. Vsakodnevno in trajno so jo s treningi in tekmami polnili hokejisti in umetnostni drsalci in drsalke, košarkarji in košarkarice ter rokometašice, občasno pa je gostila tudi druge športnike in športnice. Ob športnih igriščih so si v številnih poslovnih prostorih poleg Olimpijinih klubov pisarne uredile tudi športne zveze in nekatera podjetja, dispanzer za medicino športa, po osamosvojitvi pa tudi Olimpijski komite Slovenije.
V dolgih letih delovanja Hale Tivoli so tukaj gostovala nekatera največja glasbena imena. Med bolj poznanimi so tukaj nastopili: Boney M, B. B. King, Ike & Tina Turner, Joe Cocker, Bob Dylan, Iggy Pop, Eros Ramazzoti, David Bowie, Bryan Adams, Sting, The Queen, The Cure, The Dubliners, Ray Charles in drugi.
V dvorani Tivoli so se zvrstila tudi mnoga svetovna prvenstva: 1965 v namiznem tenisu, 1966 v hokeju na ledu skupine A. V Hali Tivoli smo osvojili tudi številne športne uspehe, med njimi sta nedvomno zlata medalja Miroslava Cerarja na svetovnem prvenstvu v gimnastiki leta 1970 in zlata medalja jugoslovanske košarkarske reprezentance na svetovnem prvenstvu v košarki.
- Dvorana Tivoli. Dostopno na: http://www.sport-ljubljana.si/Zgodovina_2/