Fenologija je veda o cikličnem pojavljanju bioloških dogodkov v rastlinskem in živalskem svetu. Ciklični biološki dogodki, imenujemo jih tudi fenološke faze, so npr. olistanje dreves in grmov spomladi, cvetenje, zorenje plodov, jesensko obarvanje in odpadanje listja. Fenološke dogodke poznamo tudi v živalskem svetu. Med najbolj prepoznavnimi so prvo oglašanje ptic, na primer kukavice spomladi in prileti ter odleti ptic selivk.
V bližini Cekinovega gradu se nahaja edini slovenski fenološki park. Je del mednarodne mreže evropskih fenoloških vrtov, ki je nastala na pobudo Komisije za agrometeorologijo pri Svetovni meteorološki organizaciji. Mednarodni fenološki park ali vrt v ljubljanskem Tivoliju je leta 1958 ustanovila takratna Hidrometeorološka služba Republike Slovenije, od leta 2001 zanj skrbi Agencija Republike Slovenije za okolje. Za vzdrževano in urejeno podobo fenološkega parka skrbi Mestna občina Ljubljana.

V parku so posajena drevesa listavcev in iglavcev ter nekaj grmovnatih vrst, ki vsa sodijo med avtohtono evropsko drevesno vegetacijo. Vse drevesne vrste najdemo tudi v slovenskem prostoru - sivi topol, trepetlika, več vrst smreke, breza, vrbe, leska, jerebika, bukev, lipovec, češnje, lipovke, forsitije, rdeči bor in hrast. Pomembno je poudariti, da imajo vsa drevesa posameznih vrst v vseh 89 fenoloških parkih po Evropi enako gensko zasnovo. Ta drevesa so dejansko kloni, ki jih vzgajajo v matičnem vrtu v Nemčiji. Enaka genska zasnova izključuje gensko spremenljivost, ki bi jo rastline lahko nasledile pri razmnoževanju s semeni, kar je zelo pomembno pri primerjavi podatkov ob proučevanju vplivov okolja na fenološki razvoj teh rastlin.

Prva drevesa so bila v park posajena leta 1959, prvi fenološki podatki pa so bili v mednarodno zbirko podatkov zapisani leta 1963. Tivolski fenološki park ima s svojim neprekinjenem, danes že več kot šestdesetletnim delovanjem pomembno mesto med evropskimi fenološkimi vrtovi. Podatki fenoloških opazovanj so shranjeni v mednarodni zbirki podatkov, za katero skrbi Fakulteta za agrikulturo pri Humboldtovi univerzi v Berlinu.
Podatki iz mednarodnega fenološkega parka v Tivoliju so služili že več mednarodnim raziskavam. V letošnjem letu se je fenološki park z vzorčenjem mačic breze pridružil mednarodnemu projektu, ki preučuje vplive biotskih in abiotskih dejavnikov na tvorbo in alergenost peloda breze. V projektu, ki bo potekal tri leta, bodo raziskovalci treh nemških univerz proučevali alergenost peloda klonov breze, ki uspevajo v različnih naravnih okoljih oziroma fenoloških parkih po Evropi.

Več informacij:
- Fenološka opazovanja v mednarodnem fenološkem parku
- Fenološki podatki pričajo, da podnebne spremembe vplivajo na rastlinski svet