Če smo v preteklih tednih opazovali le posamezne dvoživke, sedaj pričakujemo, da bo prihajajoči dež k selitvi spodbud večji del populacije žab in drugih dvoživk.

Tudi v letu 2022 se nadaljujejo aktivnosti za varstvo dvoživk ob Večni poti, ki jih zvezno že od leta 2010 izvaja Herpetološko društvo – Societas herpetologica Slovenica. Aktivnosti naroča in koordinira Oddelek za varstvo okolja MOL v sodelovanju s Službo Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib (JP VOKA SNAGA).

Prve visoke temperature in padavine dvoživke vzpodbudijo na vsakoletno pot proti mrestiščem, kjer poteka razmnoževanje in odlaganje mresta (jajc) v mlake, ribnike, bajerje in druga primerna vodna telesa. Na tej poti dvoživke pogosto prečkajo ceste in druge poti, ki so zanje lahko usodne.

Po daljšem sušnem obdobju, ki je začasno zmanjšal intenzivnost ali celo ustavil selitev dvoživk na mrestišča, v prihodnjih dneh prihaja težko pričakovani dež. Če smo v preteklih tednih opazovali le posamezne dvoživke, pa v prihodnjih dneh pričakujemo, da bo prihajajoči dež k selitvi spodbud večji del populacije žab in drugih dvoživk.

Konec februarja so prostovoljci in člani Herpetološkega društva na najbolj kritičnem odseku Večne poti (pri Živalskem vrtu) postavili varovalno ograjo, ki dvoživkam otežuje prečkanje ceste. Opažene dvoživke prostovoljci vsak večer preštejejo in prenesejo v gozd na drugi strani Večne poti, kjer se nahaja tudi več potencialno primernih mrestišč.

Ob Večni poti in na kolesarski stezi, ki poteka po trasi nekdanje Pionirske železnice, so nameščeni tudi prometni znaki, ki voznike opozarjajo naj zmanjšajo hitrost vožnje na tem delu.

Z ukrepi za varstvo dvoživk prispevamo k večjemu preživetju te živalske skupine. Žabe in druge dvoživke nam skrb za njihov obstoj poplačajo poleti – npr. rjave žabe se prehranjujejo tudi z ličinkami komarjev in s tem zmanjšujejo pojavljanje teh manj priljubljenih žuželk v poletnih večerih.

Na odseku Večne poti prostovoljci in člani društva vsako leto prenesejo povprečno med 2.000 in 4.000 dvoživk. Največ jih je bilo prenešenih leta 2015 – kar 4.500 osebkov. Po podatkih Herpetološkega društva je krastač – približno 90 %, sledijo rjave žabe, med katerimi je 8 % sekulj, 1 % je rosnic. Ostale vrste se pojavljajo v bistveno manjšem številu.