Mestna občina Ljubljana je z Gozdarskim inštitutom Slovenije erodirane površine sanirala in uredila pešpot. Dela so se prilagajala gozdu, uporabljeni so bili naravni in lokalni materiali.

V Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib ohranjamo številne naravne vrednote, veliko biotsko pestrost, krajinsko pestrost in naravne procese. Tu se povezujeta narava in kultura ter sobivajo športne in druge prostočasne dejavnosti. Zelena mestna pljuča, domače igrišče, prostor navdiha in kulture je le nekaj prispodob, s katerimi lahko opišemo to območje. V tem z naravo in kulturo bogatem prostoru v neposredni bližini centra Ljubljane najdemo številne poti, ki nas vodijo primer v Mostec, na Rožnik ali na Šišenski hrib.

Nekateri obiskovalci si za pot na cilj izberejo svojo pot, izven urejenih poti. Tako nastajajo stihijske poti, ki lahko ogrožajo značilnosti območja, vplivajo na tam živeče vrste in habitate ter procese, ki se med njimi odvijajo. Vplivajo tudi na estetsko podobo območja in na kakovost rekreacijske izkušnje obiskovalcev.

Dolgoletna uporaba te poti je pustila vidne posledice na gozdnih tleh. Na trasi nekdanje gozdne vlake in ob njej so bila tla močno erodirana, zbita, vegetacija tam ni več uspevala, korenine dreves so bile izpostavljene in poškodovane. Padavinska voda je zaradi neurejenega odvodnjavanja odnašala tla in poglabljala erozijske jarke.

Zato se je Mestna občina Ljubljana z Gozdarskim inštitutom Slovenije, ki upravlja z zemljiščem, po katerem pot poteka dogovorila, da uredimo pešpot. Poimenovali smo jo »Pot ob Gozdarskem inštitutu Slovenije«. Mestna občina je, kot investitor poti, pred začetkom del pridobila vsa potrebna dovoljenja in soglasja. Pot je projektiral projektant dr. Robert Robek iz družbe Slovenski državni gozdovi, d.o.o., dela pa je izvedlo podjetje Križman, d.o.o., s podizvajalci.

Na približno 400 metrih, kolikor znaša razdalja med Gozdarskim inštitutom Slovenije in križiščem pod cerkvijo Marijinega obiskanja, je bilo urejeno odvodnjavanje, območje gibanja je bilo omejeno na ožje in bolj urejeno področje, dodane lesene stopnice, ki omogočajo zmanjšanje naklona poti, hkrati pa preprečujejo odnašanje tal ter omogočajo lažje gibanje po poti. Osrednji del poti predstavlja lesen most z ograjo, ki se nahaja nad odsekom močno degradiranega dela poti, ki ni bil saniran, in bo ostal kot opomin na posledice, ki jih povzroča množična rekreacijska raba na površinah, ki zanjo niso primerno urejene in vzdrževane. Med mostom in višje ležečo uravnavo so bila zasajena drevesa vrst, ki so lokalno prisotne. Pri sadnji je sodelovalo tudi Olepševalno društvo Rožna dolina. Dela na poti so bila izvedena z minimalnimi posegi, uporabljeni so bili ekološki in lokalni materiali. Ohranjen in urejen je bil dostop do gozda za potrebe gozdarskih del, večina poti pa je namenjena izključno pohodnikom.

Na slovesni otvoritvi, ki je potekala danes, so pot njenemu namenu predali prof. Janez Koželj, podžupan Mestne občine Ljubljana, gospa Živa Vidmar, tajnica Olepševalnega društva Rožna dolina ter svetnica Četrtne skupnosti Rožnik, doc. dr Lado Kutnar, predsednik znanstvenega sveta Gozdarskega inštituta Slovenije, gospod Zlatko Ficko, direktor družbe Slovenski državni gozdovi d.o.o ter gospa Nataša Jazbinšek Seršen, vodja Oddelka za varstvo okolja MU MOL.