Po žalostnem zaključku leta 2020, ko so zaradi ptičje gripe na bajerju poginili trije labodi - odrasla samica in dva lanskoletna mladiča, smo bili izredno veseli novega labodjega para. Od treh izvaljenih mladičev sta preživela dva, ki smo jim danes nadeli identifikacijske obročke – ptičje »osebne izkaznice«.

Labod grbec je velika bela ptica z značilnim oranžnim kljunom in črno grbo nad njim. V vodi je ta velika ptica zelo elegantna, na kopnem pa deluje bolj nerodno. Labodi tehtajo več kot 10 kilogramov in sodijo med najtežje ptice, ki še lahko letijo. Pri vzletu si pomagajo tako, da nekaj metrov pretečejo po vodi.

Oba labodja starša na Koseškem bajerju sta bila obročkana že v preteklosti na Zbiljskem jezeru. Obročkanje ptic ima več kot 100 letno tradicijo, v Sloveniji ta dejavnost organizirano poteka od leta 1926. Danes slovenski obročkovalci, ki za svojo dejavnost potrebujejo posebno dovoljenje, delujejo v okviru Prirodoslovnega muzeja Slovenije – Slovenskega centra za obročkanje ptic.

Glavni namen obročkanja ptic je prepoznavanje ptic in preučevanje njihovega načina življenja, predvsem selitve. Tako smo ob lanskoletnem pojavu ptičje gripe po obročkih na nogah ptic lahko ugotovili, da so poginuli labodi s Koseškega bajerja in ne prišleki, lažje je bilo prepoznavanje, ali gre za odraslega laboda oz. mladiča. V preteklih letih smo s pomočjo obročkov ugotovili, kam so se odselili lanskoletni labodji mladiči.

Obroček, narejen iz aluminija, je kot nekakšna osebna izkaznica, saj nosi podatke o spolu, starosti ter podatek o datum in mestu obročkanja. Večje ptice, kot so labodi in štorklje, obročkamo na gnezdu, ko so ptice še mlade in še ne letijo. Pri obročkanju ptico pregledamo, stehtamo, zabeležijo se tudi nekateri drugi biometrični podatki (npr. dolžina peruti).

Gnezdenje pticam v urbanem okolju že samo po sebi prinaša mnogo izzivov. Labodji par s Koseškega bajerja, ki ima gnezdo v trstičju čisto blizu obale, pa je sploh ves čas na očeh obiskovalcev. Labodja družina potrebuje mir, zato obiskovalce prosimo, da ptic ne vznemirjajo in jih ne hranijo, saj s tem pogosto naredijo več škode kot koristi. Labod grbec je rastlinojed, ki se hrani pretežno s potopljenimi deli vodnih rastlin in algami, na kopnem pa se rad »pase« na travnikih. Hrane imajo na obrežju Koseškega bajerja dovolj. Človek s hranjenjem prostoživečih ptic povečuje tekmovalnost med pticami različnih vrst, s tem pa tudi morebitne prenose okužb ali poškodbe, pri čemer so mladiči še posebej ranljivi.

Več informacij:

Prirodoslovni muzej Slovenije – Slovenski center za obročkanje ptičev

Evropski center za obročkanje ptic (European Union for Bird Ringing)