Namen dneva parkov je proslaviti zavarovana območja po vsej Evropi. Z njim želimo ljudem približati naravo ter opozoriti na pomen ohranjanja in trajnostnega upravljanja teh območij.

Parki oz. zavarovana območja so eden od ukrepov varstva narave. Zakon o ohranjanju narave opredeljuje ožja in širša zavarovana območja. Med slednja sodijo narodni, regijski in krajinski parki. Trenutno imamo v Sloveniji 50 naravnih parkov (1 nacionalni, 3 regijske in 46 krajinskih), 56 naravnih rezervatov, en strogi naravni rezervat ter 1.161 naravnih spomenikov. Zavarovana območja narave predstavljajo ene najvrednejših delov slovenskega ozemlja.

Letošnji slogan je Parki: nove generacije

Leto 2020 je prineslo velike izzive tudi za zavarovana območja narave. Številni parki so se soočali s povečanim številom obiskovalcev in večjimi pritiski ljudi na zelena območja, drugi so ostali brez obiskovalcev in s tem brez pomembnega vira dohodka za svoje delovanje in varstvo narave.

Čas pandemije je spodbudil razmislek o tem, kakšno življenjsko okolje potrebujemo, da smo bolj zdravi in se bolje počutimo.

Zavarovana območja narave, parki in druge javno dostopne zelene površine so nas v času epidemije ponovno povezali z naravo in z zavedanjem, da je prav skrb in varstvo za ta območja tudi »del rešitve #zaNaravo«, kar je bilo tudi sporočilo nedavnega Mednarodnega dne biotske raznovrstnosti.

Bogastvo narave v Mestni občini Ljubljana

Na območju Mestne občine Ljubljana imamo kar štiri krajinske parke – poleg Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib še Krajinski park Ljubljansko barje, Krajinski park Zajčja dobrava in Krajinski park Polhograjski dolomiti.

Najstarejši med njimi je Krajinski park Zajčja dobrava, z Odlokom razglašen že leta 1972 z namenom, da se na območju med Zadobrovo, Poljem in Zalogom ohrani ostanke prvotnega nižinskega gozda hrasta doba in belega gabra. Območje je danes dom številnim pticam, metuljem in hroščem. Na območju lahko srečate tudi zajce, po katerih je to območje dobilo ime. Tu so namreč od nekdaj pridelovali zelje in druge povrtnine, le te ki gredo zajcem še posebej v slast, zato je bilo zajcev tu od nekdaj veliko ali pa so jih ljudje le večkrat opazili, ko so se hranili s povrtninami.

Krajinski park Polhograjski dolomiti leži na zahodni meji Mestne občine Ljubljana. Z Odlokom je bil razglašen leta 1974, zajema pa najvišje vrhove Polhograjskih dolomitov in hribovit svet v okolici. Območje v veliki meri porašča gozd. Gre za biotsko izjemno pestro območje z veliko endemičnimi (take, ki živijo le pri nas) vrstami. Tu je klasično nahajališče kranjskega petoprstnika (Potentilla carniolica) in Blagajevega volčina (Daphne blagayana).

Najmlajši, leta 2008 ustanovljen Krajinski park Ljubljansko barje je po površini največji. Na območju se prepletajo travniki, njive, mejice in vodni kanali. Območje zaznamuje reka Ljubljanica, ki ga je skupaj s človekom tudi soustvarila. Ljubljanica je naravni in kulturni spomenik, v njeni strugi so bile najdeni številni predmeti iz prazgodovine. Z območjem parka upravlja Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje.

Izobraževalni program Televizije Slovenija je v letu 2021 pripravil predstavitev Krajinskega parka Tivoli Rožnik in Šišenski hrib v seriji dokumentarnih oddaj Naravni parki Slovenije. Oddajo si lahko ogledate na povezavi Naravni parki Slovenije - Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib

Poleg zavarovanih območij v Mestni občini Ljubljana pa v Sloveniji lahko obiščemo še 46 drugih zavarovanih območij narave, poleg Triglavskega narodnega parka še tri regijske parke (Kozjanski regijski park, Notranjski regijski park in Regijski park Škocjanske jame) ter številke krajinske parke.

Slovenije se že dolgo drži sloves urejene, lepe in z ohranjeno naravo bogate države. Naravni parki so tista območja, kjer so naravne vrednote, biotska raznovrstnost in krajinska pestrost še posebej izrazite. Gre za izjemne lokacije, ki ponujajo številne možnosti za z naravo povezana doživetja.

Nekaj namigov za izlete ponuja spletna stran Skupnosti naravnih parkov Slovenije.

Skupnost naravnih parkov Slovenije združuje upravljalce petnajstih slovenskih zavarovanih območij. V letošnjem letu ji predseduje Kozjanski regijski park, ki v letošnjem letu praznuje 40 let delovanja.

Federacija Europarc povezuje zavarovana območja v Evropi, s ciljem izboljšati upravljanje zavarovanih območij preko mednarodnega sodelovanja, izmenjave izkušenj in idej ter vplivov na politike varstva okolja. Povezuje več kot 380 organizacij v 37 državah.