Domov > VARSTVO NARAVE > Živali

Živali

Zaradi svoje mobilnosti in drugih znakov prisotnosti so živali tista skupina organizmov, ki jih obiskovalci najlažje opazijo. Na območju Krajinskega parka živi več kot 1.000 različnih živalskih vrst. Tako izjemno pestrost živega omogoča raznolikost življenjskih prostorov na sicer majhnem območju.

Zgodovinskih podatkov o raziskovanju posameznih skupin živali z območja Krajinskega parka ni ali le ti niso bili pridobljeni sistematično. Kljub temu imamo veliko zgodovinskih podatkov o prisotnosti posameznih vrst živali, med njimi tudi takih, ki jih danes v parku več ne najdemo. Ena in ne edina izmed takšnih vrst, katere zgodovinska prisotnost v gozdovih Rožnika priča o izrazitih spremembah rabe tukajšnjega prostora, je npr. divji petelin (Tetrao urogallus). Zadnjo potrjeno uspevanje vrste datira v prvo polovico 20. stoletja. Kasneje je tukajšnji gozd postajal vse bolj obljuden in posledično neugoden življenjski prostor za to našo največjo vrsto gozdne kure. Navkljub urbanizaciji, hidromelioracijam, intenzifikaciji kmetijstva in povečanemu obisku območja, Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib tudi dandanes nudi dom številnim vrstam živali. Mnoge med njimi so kot ogrožene prepoznane bodisi v nacionalnem bodisi v mednarodnem merilu. Varstvo njihovega življenjskega prostora in ohranjanje njihovih populacij v ugodnem stanju je z vidika upravljanja prednostnega pomena.

O pestrosti kakovostnih življenjskih prostorov na tako majhnem območju priča tudi potrditev prisotnosti vsaj 56 t. i. Natura 2000 vrst. Gre za vrste, ki so ogrožene v evropskem merilu in so kot kvalifikacijske razglašene za nekatera od slovenskih varstvenih območij Natura 2000.
Poleg teh je veliko vrst kot ogroženih uvrščenih na rdeči seznam (Uradni list RS, št. 82/02 in 42/10) oziroma vrste ali njihov življenjski prostor varujemo po Uredbi o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah. (Uradni list RS, št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07, 32/08 – odl. US, 96/08, 36/09, 102/11, 15/14, 64/16 in 62/19).

Ptice so ena tistih skupin živali, katerih prisotnost najlažje zaznamo. Število ptic na širšem območju Ljubljane bi naj bilo po ocenah vsaj tolikšno, kot je število prebivalcev t.j. 300.000 (Tome in sod., 2013). Skupno je bila za območje Krajinskega parka potrjena prisotnost 116 vrst ptic, kar predstavlja dobrih 43 % od 268 vrst ptic, ki so bile v zadnjih 300 letih zabeležene na širšem območju Ljubljane (Tome in sod., 2013). V gnezditvenem obdobju je bilo v Krajinskem parku popisanih 68 vrst (Mihelič, 2005).

Med plazilci je na območju parka skupno evidentiranih 16 vrst (Veenvliet & Veenvliet, 2019, lastni podatki). Najpogosteje opazimo pozidne kuščarice (Podarcis muralis), ki poseljujejo praktično celotno območje krajinskega parka.

Na celotnem območju krajinskega parka je bilo evidentiranih 11 vrst dvoživk (Lešnik 2003 in lastni podatki). Vse so uvrščene tudi na rdeči seznam.

Skupno število evidentiranih vrst kačjih pastirjev v krajinskem parku znaša 45 vrst. Ob zadnji sistematični inventarizaciji je bila potrjena prisotnost 36 vrst (Šalamun, 2019). Najpogostejša vrsta ki jo lahko opazimo ob potokih je modri bleščavec (Calopteryx virgo).

Po številu evidentiranih vrst izstopa skupina metuljev, saj je bilo potrjeno pojavljanje skupno kar 552 vrst. Večina vrst je aktivnih ponoči. Pričakovano število nočno aktivnih vrst je ocenjeno na nekaj čez 800 vrst metuljev.

Zaradi kratkega razvojnega kroga, v istem letu imajo lahko tudi več generacij, veljajo metulji kot odlični pokazatelji stanja in sprememb v okolju.

Poleg metuljev med ključne opraševalce uvrščamo tudi muhe trepetavke. Skupno je za območje krajinskega parka evidentiranih 91 vrst muh trepetavk (De Groot, 2020, neobjavljeno). Pomembne opraševalke so tudi prave in divje čebele. Skupno je bilo evidentiranih več kot 30 vrst.

V krajinskem parku živijo tudi številni netopirji. Skupno je bilo na območju krajinskega parka evidentiranih 12 vrst netopirjev ter na območju celotne MOL 22 vrst netopirjev (Gojznikar in sod., 2015; Zidar in sod., 2016; Kosor in sod., 2018; Krivec in sod.; 2019, Pavlovič in sod., 2020, Grgurevič in sod., 2021, lastni podatki). Poleg netopirjev živi na območju krajinskega parka še vsaj 15 vrst sesalcev. Obiskovalci imajo možnost opazovati srne (Capreolus capreolus), poljske zajce (Lepus europaeus), sledi prisotnosti kune zlatice (Martes martes), lisic (Vulpes vulpes), jazbecov (Meles meles) ter v krošnjah bukev tudi prikupne navadne polhe (Glis glis). Nedavna opažanja potrjujejo tudi prisotnost vidre (Lutra lutra).

Na območju Ljubljane je evidentiranih 436 vrst hroščev, od tega 132 vrst za območje krajinskega parka. Tri vrste so prepoznane kot t. i. Natura 2000 vrste. To so: rogač, močvirski krešič in zahodni puščavnik.

Neonesnaženi in v določeni meri še vedno naravni potoki predstavljajo dom vsaj dvema sladkovodnima vrstama rakov. To je vrednota, s katero se lahko pohvali le malokatera evropska prestolnica! V potokih Mostec in Rakovnik živi navadni koščak (Austropotamobius torrentium), ki je tudi evropskega varstvenega pomena. Ob izlivu potoka Mostec v Koseški bajer je bila potrjena prisotnost raka jelševca (Astacus astacus). Na mezečih tleh, kjer uspevajo šotni mahovi, ponekod pod zemljo živi prav poseben rak iz rodu postranic – barjanska slepa postranica (Niphargus sphagnicolus), ki je slovenski endemit.

V vodnih telesih krajinskega parka je bilo evidentiranih 28 vrst rib.

Vsem, ki vas zanima več, v branje predlagamo obširnejši zapis o živalih v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib.

Viri:

De Groot, M. (2020): Muhe trepetavke v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Neobjavljeni podatki.

Gojznikar, J., Krivec, N., Zidar, S. (2015): Projekt Netopirji – skrivnostni Ljubljančani, Končno poročilo, Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev, Ljubljana, 24. strani, 25. prilog.

Gomboc, S., Zakšek, B. (2018): Poročilo popisa nočnih metuljev v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib v letu 2018. Aricia, Stanislav Gomboc s.p., 31 str.

Gomboc, S., Zakšek, B. (2021): Poročilo popisa nočnih metuljev v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib v letu 2021. Aricia, Stanislav Gomboc s. p., 33. str.

Grgurevič, S., Golob, P., Kosor, N., Pavlovič, E., Trebše, L., Zagmajster, M., Zidar, S. (2021): Projekt Netopirji – skrivnostni Ljubljančani 6, Končno poročilo. Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev, Ljubljana, 39 strani, 24 prilog.

Kosor, N., Gojznikar, J., Knapič, T., Krivec, N., Pavlovič, E., Zidar, S. (2018): Projekt Netopirji – skrivnostni Ljubljančani 3, Končno poročilo, Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev, Ljubljana, 49 strani, 118 prilog.

Krivec, N., Kosor, N., Knapič, T., Pavlovič, E., Zidar, S. (2019): Projekt Netopirji – skrivnostni Ljubljančani 4, Končno poročilo, Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev, Ljubljana, 49 strani, 25 prilog.

Lešnik, A. (2003): Inventarizacija dvoživk (Amphibia) v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. 23 str.

Mihelič, T. (2005): Inventarizacija ptic v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib.

Pavlovič, E., Gojznikar, J., Kosor, N., Knapič, T., Rajh, M., Zidar, S. (2020): Projekt Netopirji – skrivnostni Ljubljančani 5, Končno poročilo, Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev, Ljubljana, 38 strani, 24 prilog.

Pengal, P. in sod. (2017): Odstranjevanje tujerodnih ribjih vrst v ribniku Tivoli. Končno poročilo. Zavod REVIVO, Poslovna enota Ljubljana. Ljubljana, 2017, 20 str.

Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam. Uradni list RS, št. 82/02 in 42/10.

Šalamun, A. (2019): Inventarizacija kačjih pastirjev (Odonata) v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Končno poročilo. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 26 str., digitalne priloge. [Naročnik: Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, JP Vodovod Kanalizacija Snaga d.o.o. ]

Šumer, S., Povž, M., Brilly, M. (2004): Vpliv regulacije na ribe reke Glinščice. Ekološki biomonitoring na Glinščici v Ljubljani. Projekt URBEM Vloga sladkovodnih rib v vodotokih v urbanem okolju – Mišičev vodarski dan. 11. str.

Tome, D., Vrezec, A., Bordjan, D. (2013): Ptice Ljubljane in okolice. Mestna občina Ljubljana, Oddelek za varstvo okolja, Zarnikova 3, Ljubljana. 197 str.

Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah. Uradni list RS, št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07, 32/08 – odl. US, 96/08, 36/09, 102/11, 15/14, 64/16 in 62/19.

Veenvliet, P., Veenvliet, J. K. (2019): Inventarizacija plazilcev v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. 26 str.

Vrezec, A., Ambrožič, Š., Kapla, A. (2013): Favna hroščev evropskega varstvenega pomena v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Končno poročilo. – Nacionalni inštitut za biologijo, Ljubljana.

Vrezec, A., Ambrožič Ergaver, Š., Bedjanič, M., Kapla, A. (2021): Monitoring puščavnika (Osmoderma eremita), ekspertno svetovanje na terenu pri odstranjevanju starejših dreves ter nastavitev monitoringa močvirskega krešiča (Carabus variolosus) v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Končno poročilo. Nacionalni inštitut za biologijo. Ljubljana.

Zidar, S., Krivec, N. (2016): Projekt Netopirji – skrivnostni Ljubljančani 2, Končno poročilo, Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev, Ljubljana, 28. strani, 25 prilog.

JAVNO PODJETJE VODOVOD KANALIZACIJA SNAGA d.o.o.,
Vodovodna cesta 90, Ljubljana
Telefon: +386 (0)1 4779 792
Elektronska pošta: info.kptrsh@vokasnaga.si
JAVNO PODJETJE VODOVOD KANALIZACIJA SNAGA d.o.o.© 2018. Vse pravice pridržane.