Mestni park Tivoli je izjemno raznoliko območje in dom redkih in ogroženih živalskih vrst. Debla starih listavcev v parku Tivoli so življenjski prostor zavarovane vrste hrošča puščavnika (Osmoderma eremita). Tu najdemo eno največjih populacij v Sloveniji. Varujemo tako vrsto kot njen življenjski prostor.

Tako stara kostanjeva drevesa, ki jih je potrebno zaradi poškodovanosti posekati, namenimo hrošču puščavniku. V delno zakopanih deblih, v katerih se nahaja lesni mulj, se namreč ličinke hrošča razvijejo v odrasle živali.

Ob sankališču v mestnem parki Tivoli smo tako zamenjali enega od dotrajanih debel in ga skupaj s preostalimi napolnili z lesnim muljem. Na Šišenskem hribu pa smo postavili novo deblo, napolnjeno z muljem.

Stanje debel in populacije hrošča redno spremljamo skupaj s strokovnjaki z Nacionalnega inštituta za Biologijo.

Puščavnik ali eremit je vrsta hrošča iz družine skarabejev. Razširjen je po Srednji Evropi ter delih Severne ter Južne Evrope. Živi skoraj izključno v duplih starih dreves. Ličinka se približno tri leta prehranjuje s trohnečim lesom, odrasel hrošč, ki meri od 20 do 35 mm, pa živi le par tednov.

Samci oddajajo značilen vonj, podoben vonju marelic ali sliv, ki ga je moč zaznati na več metrov. S tem privablja samice. Poleg tega je te hrošče možno prepoznati po značilni obliki iztrebkov.

Daleč najpomembnejši habitat predstavljajo stari, a še živi listavci oz. njihova votla debla. Najraje imajo hraste, pa tudi lipe, vrbe, bukve in sadna drevesa npr. slive, hruške in jablane. Vezani so na tradicionalno kulturno krajino, kot so pašniki s posamičnimi velikimi drevesi, prisotni so tudi v starih sadovnjakih in mestnih parkih ter drevoredih.

Zaradi zelo specifičnih življenjskih zahtev in slabe mobilnosti vrsto ogroža izguba habitata, denimo zaradi opuščanja tradicionalne rabe prostora, pomlajevanja dreves v parkih in sadovnjakih ipd. Vrsta je v Sloveniji zavarovana, kot evropsko pomembna in prizadeta vrsta je uvrščena na rdeči seznam hroščev.